»Ne spomni se, kolikokrat / je ustvarjala nov dom, / med vsako selitvijo ugibala, / če bo ta mogoče zadnji, / ker bo tokrat vanj / naselila zmaje, da bodo požrli / pomanjkanje. In bo zmagovalka / vsaj nad lakoto. Neplačanimi računi. / Nesrečno ljubeznijo. Praznim listom. / Delom v razpadanju noči.«
»S svojo včasih begajočo drastičnostjo zadene v bistvo naše sedanjosti, saj sledi najglobljim humanističnim vzgibom.«
»Utišam gibanje bokov, / moji koraki se mešajo s kletvicami / pristaniških delavcev in mornarjev. / Oplazi me vinjena sapa mimoidočega. / Varna sem, nisem ona, si šepetam.«
»Šele me, sodobne žene, smo odkrile ono, čemur pravimo duša, odkrile smo v sebi lastno voljo, lastno presojo, samozavest osebnosti.«
»Pisati o sebi pomeni, da ne verjamem, da sem sploh živel, če ne pustim sledov …«
»Za njimi ni ostalo nobenega sledu – ali pa skoraj nobenega sledu, saj ostanke zdaj odkopavamo izpod tal.«
»Ema Kugler pri svojem delu prevaja svoje notranje podobe in ne sledi trenutnim likovnim in umetniškim smernicam, praviloma jih prehiteva ter presega okvir časa in prostora, v katerem deluje.«
»Prvo vprašanje je bilo: mami, tale test, ki ga imam doma, mi v šoli velja, ko mi bo svinčnika zmanjkalo, pa ne morem z njim v trgovino.«
»Po dveh letih se še vedno pozna, ko je Levica, takrat KUL-opozicija, s svinčnikom uničevala javno lastnino, to sem šel slikat.«
»Ali bi bili pripravljeni prodajati svinčnik v obliki umetne noge ob razstavi del Fride Kahlo?«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju